( Helen Keller )
Potovanje senc me je pripeljalo do marsikaterega spoznanja. Tudi takega, da sem se odločila potovanje senc nadaljevati. V svojih oblačilih sem prepoznala karakter, ki sem ga iskala. Potovanje predstavlja iskanje. Vedno znova ga bom iskala, srečevala...
Tako sem, dolgo nazaj, ko me še ni bilo, srečala gdč. Urbanovo.
Imena ne poznam, vem samo to, da je ona Urbanova. Mogoče ga kdaj izvem, mogoče ga ne potrebuje. Odraža neverjetno moč, njen amazonski pridih značaja je nejasen. O njeni preteklosti noče govoriti. Vsaj zdaj še ne, pravi ona.
Učila se bom od nje. Pravi, da je našla smisel... Življenje, živeti tako, kot ga znaš samo ti. Ona ve veliko več in je moja velika inspiracija. Obstaja in hkrati ne. Sama sem sedela z njo, njena prisotnost mi daje občutek celote. Spregovorili sva tudi nekaj o sencah. Jaz, kaj čutim, kako jih doživljam, kaj vidim... Ona, da vsi živimo v Senci in da ni vsaka senca siva, če je sive barve.
Tukaj so v moje potovanje vstopile barve. Sama se jih že od nekdaj malo bojim. Dotikam se jih zelo rahlo, ne premočno. Barve so močne in skozi oči jih rada gledam, čutim. Veliko sporočajo, oddajajo močno energijo. Bistveno manj jih rada določam, jim ukazujem.
Tako sva spet kmalu zamenjali temo pogovora. Pogovarjali sva se o njej, ne o njeni preteklosti. Ampak, kdo je ona.
Prvi vtis, melanholično bitje a hkrati tako močno, mogočno. Ona živi daleč stran, dolgo ni imela stika z nami. Mislim, da se od naših dolgo ni menil z njo.
Pa ne zameri...
Najboljša vizija je pogled vase.
Tako sva spet kmalu zamenjali temo pogovora. Pogovarjali sva se o njej, ne o njeni preteklosti. Ampak, kdo je ona.
Pa se ne zmeni za to. Pomembno je da imaš sebe.
( Malcom S. Forbes )
